Kako brati deklaracijo na pasji hrani

Pred polico s hrano za pse je večina skrbnikov v podobnem položaju. Trideset ali štirideset vrečk, na vsaki fotografija zadovoljnega psa, in besede, ki se ponavljajo: premium, naravno, brez umetnih dodatkov, holistično. Nobena od teh besed ni pravno zaščitena in nobena ne pove, kaj je v vrečki.

Podatki, ki nekaj povedo, so na hrbtni strani, natisnjeni z majhnimi črkami. Ko se jih enkrat naučite brati, se izbira bistveno poenostavi, ker večina izdelkov odpade že v prvih dvajsetih sekundah.

Popolna ali dopolnilna hrana

Na vsaki deklaraciji piše, ali gre za popolno ali dopolnilno hrano. To ni marketinška oznaka, ampak pravna kategorija.

Zapisana je lahko na dva načina. Zakonodaja dovoljuje izraza popolna krmna mešanica in dopolnilna krmna mešanica, pri hrani za hišne živali pa tudi enostavnejši različici popolna hrana in dopolnilna hrana. Proizvajalci uporabljajo oboje, marsikje boste videli tudi zapis popolna in uravnotežena hrana.

Popolna hrana pomeni, da izdelek sam po sebi pokrije vse hranilne potrebe psa in ga lahko pes je vsak dan brez dodatkov. Sem sodijo briketi, paštete in raguji. Dopolnilna hrana tega ne pokriva in je mišljena kot dodatek k osnovnemu obroku, na primer juhe z mesnimi koščki, klobasice ali posamezna olja in zelišča.

Marsikatera konzerva z zelo privlačno sestavo, na primer sto odstotkov govejega mesa, je ravno dopolnilna hrana. Kot občasna popestritev je povsem v redu, kot vsakodnevni obrok pa ne, ker ne vsebuje vitaminov in mineralov v potrebnih količinah. Ta podatek je najhitrejša ločnica med izdelki, ki jih sploh smete primerjati med sabo.

Odprta ali zaprta deklaracija

Drugi izraz, na katerega boste naleteli v slovenskih trgovinah, je razlika med odprto in zaprto deklaracijo.

Odprta deklaracija navaja vsako sestavino posebej, pogosto z odstotkom: puranje meso 26 odstotkov, dehidrirano puranje meso 22 odstotkov, sladki krompir, sončnično olje. Iz nje veste točno, kaj pes je.

Zaprta deklaracija sestavine združuje v skupine: meso in živalski stranski proizvodi, žita, olja in maščobe. Takšna oznaka ni nujno znak slabe hrane, pomeni pa, da se lahko dejanska sestava med serijami spreminja glede na to, kaj je bilo na trgu ugodneje.

Za psa z alergijo ali intoleranco je zaprta deklaracija neuporabna, ker ne veste, čemu se izogibate. Ravno zato se skrbniki psov z občutljivo prebavo pogosto odločajo za monoproteinsko hrano ali hrano za pse z alergijami, kjer je vir živalskih beljakovin en sam in je zapisan z imenom.

Med izdelki, ki jih ponuja pasja hrana v specializiranih trgovinah, je odprtih deklaracij precej več kot v živilskih trgovinah, ker je ciljna skupina teh trgovin ravno skrbnik, ki deklaracijo dejansko prebere.

Sestava: vrstni red ni naključen

V razdelku Sestava so sestavine navedene po padajočem deležu, merjeno pred obdelavo. Prva sestavina je torej tista, ki je je največ.

Tu se skriva najpogostejši trik v panogi. Če piše sveže piščančje meso 30 odstotkov, je treba vedeti, da sveže meso vsebuje približno 70 odstotkov vode. Po sušenju, ki je nujen del izdelave briketov, od teh tridesetih odstotkov ostane okoli devet ali deset. Če je takoj za mesom naveden krompir ali grah, je zelo verjetno, da je v končnem izdelku rastlinskih sestavin več kot mesa, čeprav vrstni red na prvi pogled kaže drugače.

Bolj informativne so deklaracije, kjer je poleg svežega mesa navedena tudi mesna moka ali dehidrirano meso, torej sestavina, ki vode ne vsebuje in se med izdelavo ne skrči.

Drugi trik je razdrobitev iste surovine na več postavk. Če so ločeno navedeni koruzni zdrob, koruzni gluten in koruzni škrob, je vsaka posamezna postavka nižje na seznamu kot meso, skupni delež koruze pa ga lahko presega. Enako velja za različne oblike riža ali pšenice. Ko seštejete sorodne sestavine, dobite realnejšo sliko.

Pozorni bodite še na izraz mesni derivati, ki ga boste v slovenskih opisih srečali pogosto. Gre za isto kategorijo kot mesne in živalske stranske surovine, torej za dele, ki niso natančneje opredeljeni.

Analitske sestavine in številka, ki je v tabeli ni

Pod sestavo je tabela, ki je na embalaži skoraj vedno naslovljena kot analitske sestavine. Ponekod boste videli tudi zapis analitska sestava ali neposredna analiza, gre pa za isto stvar. V njej so navedeni surove beljakovine, surove maščobe, surova vlaknina, surovi pepel in vlaga.

Ogljikovih hidratov v tej tabeli ni, čeprav so pri briketih pogosto najobsežnejša postavka. Izračunate jih sami: seštejte vseh pet navedenih vrednosti in rezultat odštejte od sto. Kar ostane, so ogljikovi hidrati.

Pri suhi hrani z visokim deležem mesa se ta številka giblje nekje med 20 in 30 odstotki. Če vam izračun da 45 ali 50 odstotkov, je hrana v osnovi škrobna, ne glede na to, kako lepa je fotografija na embalaži.

Surovi pepel pove, koliko mineralnih snovi hrana vsebuje. Vrednost okoli 7 do 9 odstotkov je pri hrani z visokim deležem mesa običajna, bistveno višje vrednosti pa nakazujejo velik delež kostne moke.

Podatek o surovih beljakovinah je koristen, a sam po sebi ne pove vsega. Zajema namreč vse beljakovine skupaj, tako živalske kot rastlinske, te pa za psa niso enakovredne.

Krmni dodatki: kje so vitamini in minerali

Tretji razdelek na deklaraciji nosi naslov krmni dodatki, pogosto z navedbo na kilogram. Razdeljen je na nutritivne dodatke, kamor sodijo vitamini, minerali in aminokisline, ter tehnološke dodatke, kamor sodijo predvsem antioksidanti in konzervansi.

Prav ta razdelek pove, ali je hrana konzervirana z naravnimi izvlečki, bogatimi s tokoferoli, ali s kemijskimi antioksidanti. Tu najdete tudi funkcionalne sestavine, ki jih proizvajalci radi izpostavljajo: glukozamin in hondroitin za sklepe, zelenoustna školjka, brusnice za sečila ali fruktooligosaharidi za črevesno floro.

Barvila v pasji hrani nimajo nobene funkcije, saj psu barva briketa ni pomembna. Če so v izdelku, so tam zaradi kupca.

Briketi, mokra, polvlažna in hladno stiskana hrana

V slovenskih trgovinah boste naleteli na več kategorij, ki jih je vredno ločiti med sabo.

  • Briketi ali suha hrana imajo najvišjo energijsko gostoto in so najbolj praktični za shranjevanje in doziranje. Slabost je nizka vsebnost vode, zato mora imeti pes vedno na voljo svežo vodo.
  • Mokra hrana v konzervah, posodicah ali vrečkah vsebuje okoli 75 do 80 odstotkov vode. Je energijsko redkejša in je psi pojedo več, prednost pa je v vnosu tekočine in v okusu.
  • Polvlažna ali polsuha hrana, ki jo najdete tudi pod imenom mehki briketi, je nekje vmes. Skrbniki jo pogosto uporabljajo za popestritev obroka ali kot nagrado pri šolanju.

Kombinacija suhe in mokre hrane je povsem smiselna, paziti je treba le na skupni energijski vnos, ker se količine hitro seštejejo.

Prilagoditev starosti in velikosti psa

Mladiči potrebujejo več beljakovin, več energije na kilogram telesne mase in natančno razmerje med kalcijem in fosforjem. Pri velikih pasmah je prehitro naraščanje telesne mase v obdobju rasti dejavnik tveganja za razvojne težave sklepov, zato hrana za mladiče večjih pasem ni ista kot hrana za mladiče malih pasem.

Odrasel pes potrebuje predvsem stabilno in uravnoteženo prehrano, prilagojeno njegovi dejanski aktivnosti. Pes, ki dnevno preteče deset kilometrov, in pes, ki gre trikrat na dan do bloka in nazaj, potrebujeta različno količino iste hrane.

Pri starejših psih se pogosto zmanjša apetit, poveča pa občutljivost prebave. Tu se obnesejo lažje prebavljive recepture in dodatki za sklepe.

Cena na dan pove več kot cena na vrečko

Primerjava cen po vrečkah je zavajajoča, ker imajo hrane različno energijsko gostoto in zato različne dnevne odmerke.

Izračun je enostaven. Poglejte priporočen dnevni odmerek za težo vašega psa, ga pomnožite s ceno na kilogram in delite s tisoč. Dobite ceno enega dneva prehrane.

V praksi se pogosto izkaže, da je razlika med hrano srednjega cenovnega razreda in hrano z visokim deležem mesa manjša, kot izgleda na polici, ker je dnevni odmerek pri kakovostnejši hrani nižji. Pri psu s 25 kilogrami je razlika pogosto nekaj deset centov na dan.

Kako menjati hrano brez težav

Menjavo izpeljite v sedmih do desetih dneh. Prve tri dni zamešajte približno četrtino nove hrane med staro, nato tretjino, nato polovico in tako naprej.

Če se pojavi mehko blato, ostanite na trenutnem razmerju še nekaj dni, namesto da bi se vrnili na začetek. Pri psih z zelo občutljivo prebavo je smiselno menjavo raztegniti na dva tedna.

Novo hrano ocenjujte šele po štirih do šestih tednih. Koža, dlaka in prebava se ne odzovejo v treh dneh.

Pogosta vprašanja o pasji hrani

Ali je hrana brez žit vedno boljša?

Ne avtomatsko. Pomembno je, kaj je žita nadomestilo. Če jih je nadomestil krompir ali grah v velikem deležu, se delež ogljikovih hidratov ni bistveno spremenil. Odsotnost žit je smiselna predvsem pri psih z dokazano občutljivostjo.

Koliko beljakovin naj hrana vsebuje?

Pri briketih za odraslega psa je vrednost med 26 in 32 odstotki običajna. Bolj kot številka je pomembno, od kod beljakovine prihajajo, saj rastlinski in živalski viri niso enakovredni.

Ali lahko psu vsak dan dajem isto hrano?

Lahko, če gre za popolno hrano. Psi ne potrebujejo raznolikosti na enak način kot ljudje, mnogim pa raznolikost vseeno koristi pri ohranjanju apetita.

Kaj naredim, če pes hrano zavrača?

Najprej izključite zdravstvene razloge, predvsem težave z zobmi. Nato preverite, koliko priboljškov pes dobi čez dan, saj se ti hitro seštejejo. Šele nato razmišljajte o menjavi hrane.