Belo vino vrhunske kakovosti lahko kupite v Sloveniji. Pri nas je namreč precej priljubljeno, saj naši vinarji ponujajo precej široko ponudbo teh vin. V nadaljevanju današnjega članka vam bomo predstavili informacije o tem, kako nastane belo vino, kje ga lahko kupite, kaj je zanj značilno in še veliko več. Prijazno vas vabimo, da nadaljujete z branjem.
Kako pridelamo belo vino?
Belo vino pridelujejo iz belega in rdečega grozdja. V postopku vinogradniki sok ločijo toliko časa prej, da se ta nikakor ne napoji z barvo rdečih grozdov. Na tem mestu moramo poudariti, da se postopek pridelave belega (ali rdečega) vina vedno prične najprej s trgatvijo grozdja. Slednje vsebuje med 120 in 250 gramov sladkorja na liter soka.
Ti sladkorji so fruktoza in glukoza. Oba sta največkrat prisotna v enakih količinah. Glede na vrsto sorte in pa določen čas trgatve pa je lahko razmerje včasih tudi nekoliko drugačno. Poleg sladkorjev je v grozdju prisotnih tudi veliko drugih mineralnih in organskih kislin. Med njimi sta med najbolj pomembnimi jabolčna ter vinska kislina. Obrano grozdje je potrebno najprej zmleti, tako pa se prične tudi postopek izdelave vina. Mletje ali tako imenovano drozganje se izvaja s posebnimi mlini, ki grozdnih jagod ne zmeljejo v celoti, temveč samo povzročijo, da kožica poči.
Običajno se, predvsem v sodobni pridelavi vina, pri drozganju že v stroju ločijo jagode od pecljev. Pri pridelavi rdečih vin seveda drozganju sledi maceracija zmletega grozdja in posledično se začne tudi alkoholno vrenje. Ker pa se danes osredotočamo na belo vino, vam sporočamo, da se pri njegovi pridelavi maceracija največkrat ne izvaja. Tudi drozga se največkrat stisne, mošt, ki pri tem nastane, pa je pri belih sortah potrebno nato še razsluziti. Na ta način odstranijo različne snovi, ki se nabirajo in povzročajo preveliko motnost mošta.
Kako so belo vino pridelovali včasih?
V preteklosti so stiskanje drozge izvajali s tako imenovano mehansko stiskalnico, kjer je bila možnost nadzorovanja pritiska v košu za stiskanje minimalna. Takrat je pritisk zelo strogo nadzorovan, saj se stiskanje izvaja s pomočjo pnevmatičnih stiskalnic, pritisk na drozgo pa se izvaja na najnižji možni stopnji okoli dveh barov pritiska. Sledi še točenje mošta v sode ali jeklene cisterne.
Tam se običajno opravi tudi mlečnokislinska fermentacija ali tako imenovani razkis. S tem kletarji prav motečo jabolčno kislino v grozdu spremenijo v bolj prijetno mlečno. Nato se za belo vino prične končna fermentacija ali alkoholno vrenje. Ta faza predstavlja glavni del pridelave vina, saj kvasovke, ki so iz grozdnih jagod prešle v drozgo in mošt, pretvarjajo sladkor v alkohol. Pri vsem tem nastaja še vrsta številnih stranskih produktov, ki kasneje vplivajo na aromo in tudi na značilnost vina. Po končani fermentaciji, ko je večina sladkorjev pretvorjena v alkohol, se intenzivnost vrenja zmanjša, v vinu, ki nastane pa ostane še majhna količina nepovretega sladkorja. Takšno vino se imenuje mlado vino. Slednjega je potrebno negovati še naprej, da iz njega nato nastane pravo belo vino, ki je pripravljeno za stekleničenje.
Kako moramo postreči belo vino?
Nazadnje naj še omenimo, da se belo vino vedno sreže dobro ohlajeno. Zanj pa je izredno pomembna tudi temperatura shranjevanja. Vino je potrebno hraniti na temperaturi, ki meri okoli 12 stopinj. Najbolj znane in priljubljene vrste slovenskih belih vin so: beli in sivi pinot, rumeni in sladki muškat, rizling, sauvignon, chardonnay, traminec, malvazija, belokranjec, renski rizling, rebula, haložan, šmarnica, rumeni plavec, beli sremičan in drugi. Večino naštetih lahko naročite tudi preko spletne vinoteke eVino. Ne verjamete? Kliknite na zgornji odebeljeni napis in že v naslednjem trenutku boste v omenjeni vinoteki. Oglejte si pester izbor vin, ki so jih pripravili za vas. Razvajajte sebe in svoje bližnje z okusnim belim vinom, ki se odlično prileže ob sladicah.
Preberite tudi ostale vsebine: